Gozdovi proizvajajo kisik, uravnavajo podnebje in shranjujejo ogljik. So ključni za naš obstoj. Ohranjajo raznolikost življenja in zagotavljajo ekonomske možnosti — ključne za preživetje številnih staroselskih in ruralnih skupnosti. Toda za nekatere so gozdovi samo zemlja, ki čaka, da postane pašnik, nasad ali cesta, ali pa zgolj predstavljajo ekonomski vir za sečnjo lesa. Prav ozko ekonomski pogled pogosto bogate, raznolike gozdove spreminja v degradirane ali enovrstne gozdove, pri čemer izgubljajo svojo prvotno strukturo, biotsko pestrost in odpornost.
Nasadi ameriškega obalnega bora (Pinus contorta)ogrožajo biotsko pestrost v švedskem borealnem gozdu, saj nasadi nadomeščajo naravne gozdove, ki so nekoč prekrivali pokrajino.
Dom za nešteto živalskih in rastlinskih vrst
Gozdovi prekrivajo okoli 30 % kopnega in so dom kar 80 % svetovne biotske pestrosti — rastlin, živali, žuželk, gliv in številnih drugih organizmov. Toda mnoge izmed teh vrst so zaradi uničevanja njihovih habitatov in podnebnih sprememb vse bolj ogrožene.
Za obstoj rastlinskih in živalskih vrst so posebno dragoceni naravni, stari gozdovi. V njih najdemo mrtvo lesno maso, drevesa različnih starosti in številne mikrohabitate, ki so nujni za preživetje številnih ptic, žuželk, gliv in velikih zveri. Prav ta pestrost struktur omogoča preživetje vrst, ki s svojo prisotnostjo kažejo zdravje in vitalnost gozda in ki v enoličnih in degradiranih gozdovih ne najdejo prostora ali hrane. Med njimi so tudi številne ogrožene živali, kot je pri nas divji petelin, ki za svoje preživetje potrebuje stare, naravne gozdove in mir. Ohranjanje takih gozdov ter vzpostavitev zavarovanih območij, ki nudijo zaščito predvsem v času razmnoževanja, je ključno za obstoj te dragocene vrste pri nas.
Varuhi pred ekstremnimi pojavi
Gozdovi preprečujejo erozijo, zadržujejo vodo in tako z uravnavanjem vodnega kroga pomagajo pri blaženju posledic poplav ter suš — brez zdravih gozdov se večja količina padavin spremeni v površinski odtok, kar vodi tako do večje poplavnosti in erozije kot suše.
In ravno naravno nastali gozdovi z različnimi drevesnimi vrstami so najbolj odporni gozdni ekosistemi. Gozdovi z mešanico vrst so bolj odporni proti boleznim, škodljivcem, požarom in podnebnim spremembam kot gozdovi s samo eno drevesno vrsto.
V Evropi so se kot najbolj odporni na nevihte izkazali gozdovi, ki imajo večjo pestrost drevesnih vrst in kjer prevladujejo počasi rastoče vrste z gosto lesno maso, kot so na primer hrasti.
Gozdove moramo gledati kot celovit sistem — ne le kot vir lesa, temveč kot temelj našega biotskega in podnebnega ravnovesja. Obvarujmo biotsko pestrost, podpirajmo zaščito starih, naravnih gozdov in se opirajmo na moč raznolikosti — za stabilne, zdrave in odporne ekosisteme.
Podpri moč raznolikosti
Vsak izmed nas lahko prispeva k ohranjanju teh izjemnih ekosistemov. Tvoja podpora pomaga zaščititi stare, naravne gozdove, ohranjati habitat ogroženih vrst in graditi odpornije ekosisteme za prihodnje generacije. Če želiš, se lahko pridružiš našim prizadevanjem – vsak prispevek šteje.
