Evropski gozdovi na prvi pogled delujejo kot zgodba o uspehu. Skoraj 40 % površine Evrope je pokrite z gozdovi, njihova skupna površina pa se je od leta 1990 celo povečala za skoraj 10 %.1
Toda za temi številkami se skriva precej bolj zaskrbljujoča realnost.
Kar 75 % gozdov namreč sestavljajo drevesa enake starosti. Poleg tega približno tretjino gozdov v EU tvori zgolj ena drevesna vrsta, predvsem iglavci, dodatno polovico gozdov pa sestavljajo le dve ali tri vrste.2,3,4 Ta enoličnost, ki je posledica intenzivnega industrijskega gospodarjenja z gozdovi, ima uničujoče posledice za te dragocene ekosisteme.
Zakaj je to problem?
Manjša raznolikost pomeni manjšo odpornost. Takšni gozdovi so bistveno bolj ranljivi za:
- gozdne požare,
- škodljivce,
- ekstremne vremenske pojave (tudi takšne vetrolome, ki smo jim bili priča v Sloveniji v zadnjem tednu).
Dejstvo je, da je danes več kot 60 % dreves v evropskih gozdovih ogroženih zaradi teh dejavnikov.5
Čeprav se površina gozdov morda res povečuje, to ne pomeni, da so ti gozdovi zdravi. Monokulturni, intenzivno upravljani gozdovi ne morejo nadomestiti bogatih, naravnih ekosistemov, ki so ključni za biodiverziteto in stabilno podnebje.
Zato si v Greenpeaceu prizadevamo za:
- zaščito preostalih starih naravnih gozdov,
- večjo biotsko raznovrstnost.
Vaša podpora nam omogoča, da pritiskamo na odločevalce in ščitimo gozdove, ki jih Evropa in svet nujno potrebujeta.
Skupaj lahko zaščitimo naravo.
Čeprav korporacije in vlade že leta obljubljajo konec uničevanja gozdov, vsako leto znova izginjajo stoletna drevesa – tako doma kot po svetu. Dovolj je praznih obljub! Časa za odlašanje ni več!
Pridruži se
Poleti smo stali sredi starodavnih gozdov Karpatov v Romuniji. To, kar smo tam odkrili, nas preganja še danes: poseki in mogočna stoletna drevesa zravnana do štorov. Potrebujemo 4.000 € za vrnitev v Romunijo in nadaljevanje pritiska na Ikeo!
Doniraj danes
