Veliko mladih v Sloveniji (in seveda širom po svetu) se dandanes ukvarja z vprašanjem, kako si ukrojiti svoj življenjski slog, da bi bil posledično njihov vpliv na okolje čim manjši. Da bi se porabilo čim manj naravnih dobrin, da se ne bi onesnaževalo, in nenazadnje, a najpomembnejše – da bi pomagali zaustaviti vihar podnebnih sprememb ter posledic, ki jih bomo deležni tako mi kot (še bolj intenzivno) prihodnje generacije.

Postanimo energetski državljani

… in se povežimo s sosedi iz bližnje okolice ter lastnikom kake večje strehe. Potrebna je ustanovitev zadruge, skupni nakup ustrezno velike sončne elektrarne in njihova postavitev na streho morebitnega bližnjega vrtca, gasilskega doma, cerkve, nakupovalnega središča ali pošte … Na tak način lahko državljani veliko prispevamo k energetskemu prehodu na čiste in obnovljive vire energije.

Zakaj graditi skupnostne elektrarne?

Številni blogi, vlogi, Facebook strani in prenekatere offline aktiv(istič)nosti ponujajo obilico možnosti in priložnosti. Od zero-waste doma, veganstva, kupovanja hrane z ekološkim in lokalnim poreklom, preko second hand izdelkov, do zelenih prevozov na delo ter nenazadnje minimalističnega življenja kot takega. Iz te bogate malhe idej si posameznik običajno izbere eno izmed rešitev in jo nato postopoma vpeljuje v svoje življenje. In truda je potrebno vložiti kar precej, če se akter vztrajno kot klop drži svoje namere. A ko čez čas z distance prouči svoja dobrovoljna in dobronamerna prizadevanja, lahko uvidi, da pri samem cilju zmanjšanja svojega vpliva na okolje in ogljičnega odtisa njegova prizadevanja morda ne nosijo dovolj vode. Zelo zgovoren je na primer tale graf. Večina navedenih aktivnosti ima pri preprečevanju (ali omilitvi) podnebnih sprememb le blagi ali zgolj zmerni vpliv. Večjo vlogo pa ima izbira ustreznega transportnega sredstva. Ter kupovanje zelene energije. Oziroma še bolje – postavitev lastne sončne elektrarne.

To pa je točka, kjer se v Sloveniji pripravlja sončna revolucija. Sončnega obsevanja za namestitev fotovoltaičnih panelov je dovolj, a ponavadi se zalomi pri denarju. Ali pri tem, da akter živi v bloku in ni lastnik strehe. Lahko pa je razlog tudi v senci, ki večji del dneva prekriva streho hiše. Vendar nam ob tem spoznanju ni potrebno celotnega prizadevanja vreči v koruzo. Obstaja tudi srednja pot.

V tujini (npr. Edinburgh, Crowdfunder idr.) se to že kar dobro prakticira, pri nas pa smo se s tem že začeli aktivno spogledovati. Oblaki se počasi odstirajo nad skupnostnimi sončnimi elektrarnami. Predstavljajte si, da si brez slabe vesti vsak večer kar doma napolnite električni avtomobil in si poleti prižgete klimatske naprave na polno moč, pri tem pa je vaš CO2 odtis ničeln. Seveda je nujno, da se visoki porabi energije izogibamo, a energijo, ki jo danes že porabljamo, bi lahko proizvajali na čist način – iz sončne elektrarne. Ker je država še vedno preveč pasivna na tem področju, ji lahko mi pokažemo, kako se to dela. Postanimo energetski državljani in se povežimo s sosedi iz bližnje okolice ter lastnikom kake večje strehe. Potrebna je ustanovitev zadruge, skupni nakup ustrezno velike sončne elektrarne in njihova postavitev na streho morebitnega bližnjega vrtca, gasilskega doma, cerkve, nakupovalnega središča ali pošte … Na tak način lahko državljani veliko prispevamo k energetskemu prehodu na čiste in obnovljive vire energije.

V skupnosti Povezani s soncem si prizadevamo za izvedbo čisto konkretnega skupnostnega projekta sončne elektrarne, kjer bo lahko sodeloval prav vsak.