Negiramo mit, ki so ga pomagali razširiti ter uveljaviti pristaši uporabe premoga in je bil v zadnjih letih znanstveno ovržen s strani številnih raziskav. Resnica je, da obnovljivi viri energije niso zgolj za bogate, stroški povezani z njimi so namreč vedno manjši.


Ali ste vedeli?

Proizvodnja sončnih panelov je vse bolj učinkovita. Vložena energija za proizvodnjo sončnega panela je povrnjena v obdobju od 6 mesecev do 2 let.


Tako npr. vetrna in sončna energija že postajata konkurenčni premogu, saj se veleprodajne cene električne energije pridobljene iz obnovljivih virov znižujejo, kar opaža in koristi vedno več držav. Električna energija iz obnovljivih virov namreč ne ustvarja gromozanskih stroškov, saj vetru in soncu ni potrebno plačati, kar posledično vodi v vedno večjo dostopnost elektrike pridobljene iz obnovljivih virov svetovnemu prebivalstvu. Za preživetje zgoraj navedenega mita se seveda pridno borijo proizvajalci umazane (premogovne) energije, saj ne želijo izgubiti svojih strank in velikanskega dobička. Električna energija pridobljena s pomočjo vetra in sonca je namreč v več kot 30-ih državah na voljo po isti ali celo nižji ceni kot to velja za fosilna goriva, brez uničujočih posledic, ki jih ima le-to na okolje (onesnaževanje zraka, vode, škodovanje zdravju ljudi).

Res ni niti to, da premog odpravlja revščino. Pravzaprav ravno nasprotno. Ko govorimo o uporabi premoga, imamo na eni strani cene elektrike na trgu, na drugi pa zunanje stroške povezane s proizvodnjo energije. Ko govorimo o pridelavi energije z uporabo premoga, moramo všteti tudi stroške, ki jih slej kot prej plačamo mi vsi: vedno bolj onesnažena voda in zrak, nižja kvaliteta življenja in škodovanje zdravju bitij ipd. Premog tako ne le ne odpravlja revščine, ampak bo njegova nadaljnja uporaba poskrbela za njeno porast. Zaradi premoga je vedno več posledic za podnebje ter lokalne skupnosti, ki se morajo zaradi kurjenja premoga soočati z izgubo zemlje in vedno bolj onesnaženim okoljem (voda in zrak). Zato je ključno, da energija iz obnovljivih virov, ki za okolje nima uničujočih posledic, postane dostopna vsem in tako vodi v trajnostni razvoj. Na svetu je namreč še vedno več kot milijarda ljudi, ki dostopa do kakršne koli električne energije sploh nima. Večina izmed njih živi na podeželju in tako nima dostopa do energetskega omrežja, kar pa s postavitvijo manjših samooskrbnih elektrarn ne bi bil več problem. Dobra novica ob tem je, da večino novih dostopov do elektrike že sedaj predstavljajo prav sončne elektrarne.