24. februarja je ruska vlada začela z vojaško invazijo Ukrajine. Od začetka vojne se na različne načine in prek različnih kanalov odzivamo na dogajanje. Spodaj povzemamo nekatera naša ključna sporočila in informacije do sedaj.
Greenpeace obsoja neizzvano in nezakonito vojno, ki jo vodi ruska vlada v Ukrajini, in poziva predsednika Putina, naj nemudoma umakne svoje sile in preneha z vojaškimi operacijami. Trdno smo prepričani, da si ljudje na vseh straneh meje ne želijo vojne. Želijo živeti v miru. Mednarodna skupnost mora narediti vse, kar je v njeni moči, da se ta vojna hitro in mirno konča. To so bila tudi glavna sporočila, s katerimi smo se 1. marca pridružili Shodu za mir, ki je potekal na Trgu republike v Ljubljani.
* Greenpeace stoji tudi v solidarnosti tudi z organizacijami in aktivisti, ki na ulicah po vsem svetu zahtevajo konec te katastrofalne vojne, zlasti s tistimi v Rusiji, ki pri tem tvegajo svojo varnost in svobodo.*
Fosilna goriva, vojna in podnebna kriza
Vojna v Ukrajini je še en grozljiv opomnik, kako pomembno je, da prekinemo našo odvisnost od fosilnih goriv. Fosilni plin, nafta in premog spodbujajo vojne in konflikte ter nas ženejo globlje v podnebno katastrofo. Rusija je tretja največja proizvajalka nafte na svetu, in drugi največji izvoznik surove nafte. Nafta in plin predstavljala 60 % ruskega izvoza in zagotavljata približno 40 % prihodkov ruskega državnega proračuna, zaradi česar se krepijo pozivi o prepovedi uvoza nafte (oz. fosilnih goriv) iz Rusije in s tem prenehanju financiranja Putinovega vojnega stroja. Kar 60 % nafte Rusija izvozi v Evropo (=30 % EU uvoza surove nafte prihaja iz Rusije), kar 40 % uvozov fosilnega plina v EU prihaja iz Rusije.
Od začetka vojne je cena nafte skokovito narasla, fosilna industrija drugod po svetu pa se zdi, da lahko celotno situacijo spridom izkoristi. Že na dan invazije je telo, ki pokriva vse segmente ameriško industrijo zemeljskega plina in nafte (American Petroleum Institute) v izjavi sporočilo, da so “politike, ki omejujejo razvoj zemeljskega plina in nafte v ZDA, koraki v napačno smer”. Tudi v Sloveniji je energetski minister pred začetkom vojne, ob zaostrovanju razmer, omenjal gradnjo plinskega terminal kot prioriteto, kasneje pa je o potrebi po terminalu “na naši obali” govoril tudi premier Janez Janša.
Vojna v Ukrajini dokazuje, da moramo zelo hitro zmanjšati svojo odvisnost od fosilnih goriv, in s tem zagotovimo mir, energetsko varnost in se spopademo z izrednimi podnebnimi razmerami. Povečanje uvoza fosilnega plina in gradnja novih terminalov za utekočinjen zemeljski plin, ki bi se začeli uporabljati šele čez tri do štiri leta, bi nas pognala globlje v podnebno krizo. Kot je ob pričakovani izdaji načrta EU za zmanjševanje energetske odvisnosti v luči vojne v Ukrajini dejala vodja kampanj na področju energetike in podnebja pri Greenpeace EU: “Prizadevanja EU se morajo osredotočiti na zmanjšanje povpraševanja po energiji in čim hitrejši razvoj obnovljivih virov – to nam bo pomagalo zmanjšati uvoz ne le ruskega plina, ampak tudi nafte in premoga, ter se izogniti potiskanju milijonov v energetsko revščino.”
Zadnje poročilo Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) je potrdilo, da se posledice podnebnih sprememb kažejo hitreje kot smo predvideli. Izdajo poročila 28. februarja je generalni sekretar Združenih narodov, Antonio Guterres, pospremil z besedami: “V svojem času sem videl že veliko znanstvenih poročil, vendar nič takega. Poročilo IPCC je atlas človeškega trpljenja in obtožujoča sodba neuspešnega vodenja na področju podnebja.” Sporočilo je jasno: V kolikor ne bomo reagirali hitro in drastično znižali emisije toplogrednih plinov, bomo zamudili »kratko in hitro zapirajoče se okno priložnosti za zagotovitev življenju primerne in trajnostne prihodnosti za vse.« (preberi več: 5 stvari, ki jih morate vedeti o novem poročilu IPCC-ja)
Besedi Green (zeleno) in Peace (mir) še nikoli nista bili bolj jasno povezani. Od naših vlad moramo danes zahtevati pospešen energetski prehod, ki bo temeljil na zmanjšanju porabe in razvoju obnovljive sončne in vetrne energije. Čas je, da prekinemo vse vezi s fosilnimi gorivi in skupaj zgradimo mirno, varnejšo in bolj trajnostno prihodnost za vse.
Jedrska energija
Od začetka vojne v Ukrajini Greenpeace International tudi pozorno spremlja posledice za jedrske objekte po vsej državi. Jedrsko elektrarno Zaporožje v Ukrajini, ki je bila predmet analize tveganja Greenpeacea, so v noči na 4. marec zasedle ruske sile. Greenpeace najostreje obsoja napad na jedrsko elektrarno Zaporožje in še najprej spremlja situacijo.
Vojaška invazija Vladimirja Putina na Ukrajino predstavlja jedrsko grožnjo brez primere. 15 komercialnim jedrskim reaktorjem v državi, vključno z največjo jedrsko elektrarno v Evropi, grozi potencialno katastrofalna škoda, zaradi katere bi lahko obsežna območja evropske celine, vključno z Rusijo, za desetletja postala nenaseljena. Edina rešitev je takojšen konec vojne. Kot je v odzivu Greenpeace Francije zapisala vodja kampanje za energetski prehod Pauline Boyer: “V kontekstu oboroženih spopadov tako imenovane “civilne” jedrske energije ni mogoče ločiti od vojaških vprašanj; predstavlja trajno tveganje za prebivalstvo.”
