Starejši kot je gozd, bolj je pester. Življenje v njem je zelo fascinantno – od bliskovito hitrih velikanov in spretnih skakalcev v daljino do pernate skrivnosti, ki lahko glavo zasuče skoraj okoli svoje osi. Nekaj zanimivosti o teh čudovitih prebivalcih gozda in njihovih osupljivih značilnostih smo zbrali spodaj.
Rjavi medved: vrtnar gozda
V naravnih gozdovih se medvedji mladiči pod budnim očesom mame medvedke igrajo med mahom in koreninami. Če medvedi nimajo potomcev, živijo kot samotarji. Kljub njihovi mogočnosti pa se najraje prehranjujejo z gozdnimi sadeži, gobami, lubjem, oreščki in sadjem. Včasih v svojo prehrano vključijo tudi manjše živali, kot so miši ali žabe, pa tudi ribe in mrhovino. Medvedi igrajo pomembno vlogo za uravnoteženo življenje v gozdu, saj preko iztrebkov raznašajo semena. In ker njihov čas za hranjenje traja v povprečju kar 16 ur na dan, so pri tem izjemno učinkoviti »gozdni vrtnarji«.
Ste vedeli? Rjavi kosmatinci lahko dosežejo hitrost kar do 56 km/h.
Potrebujemo tvoje podpis! Ali naj dovolimo, da korporacije uničujejo dom jelena, risa, divje mačke in drugih živali, za lasten profit? Prosimo, podpiši našo peticijo za zaščito gozdov in pomagaj zavarovati neprecenljive gozdove ter njihove prebivalce.
Čeprav korporacije in vlade že leta obljubljajo konec uničevanja gozdov, vsako leto znova izginjajo stoletna drevesa – tako doma kot po svetu. Dovolj je praznih obljub! Časa za odlašanje ni več!
Pridruži seJelen in košuta – plemenita nočna opazovalca
Jeleni in košute živijo v krdelih in kažejo izrazito družabno vedenje. Medtem ko se jeleni skupnosti priključijo samo v času parjenja, krdelo vedno vodi izkušena košuta. V gozdnem ekosistemu imajo pomembno vlogo, saj z objedanjem poganjkov, grmovja in mladih dreves preprečujejo zaraščanje jas in tako pomagajo ohranjati življenjski prostor številnih vrst, med drugim metuljev in divjih čebel. V družino jelenov spada več kot 80 različnih vrst, ki se nahajajo po celem svetu. Ti gozdni prebivalci odlično vidijo v temi, vodo zaznajo na velike razdalje in so izvrstni plavalci. Jeleni imajo veličastne rogove, ki jim odpadejo enkrat na leto. V času parjenja pa se glasno oglašajo in bojujejo za prevlado nad košutami.
Ste vedeli? Mladiči so v prvih mesecih progasti in lahko tehtajo do 20 kg.
Lisice – prebrisane umetnice preživetja
Lisice so znane po svoji zvitosti in izjemni prilagodljivosti. Živijo v skoraj v vseh gozdnih območjih in so prilagodljive plenilke, ki se hranijo tako z malimi sesalci kot tudi z žuželkami in sadjem. So zelo komunikativne: med seboj se sporazumevajo s kričanjem, laježem in cviljenjem. Živijo kot družina. Ko mladiči odrastejo, se osamosvojijo in si ustvarijo svojo.
Ste vedeli? Lisica je edina vrsta iz družine psov, ki lahko (podobno kot mačke) svoje kremplje delno uvleče in iztegne.
Jazbec – profesionalni inženir
Jazbeci so pravi mojstri kopanja, ki gradijo kompleksne podzemne rove (jazbine). Ti sistemi podzemnih predorov ne nudijo zavetja le njihovi razširjeni družini, temveč tudi številnim drugim živalim. Podnevi jazbeci urejajo in širijo svoje podzemne domove, ponoči pa se odpravijo na lov. Hranijo se z deževniki, žuželkami, malimi sesalci, sadjem, jagodičevjem in gobami. S svojim kopanjem prezračujejo tla, hkrati pa pomagajo pri širjenju rastlinskih semen, zato imajo pomembno vlogo v gozdnem ekosistemu.
Ste vedeli? Rovi ali jazbine so lahko dolge do 50 m in imajo več vhodov!
Volk – družabni potepuh
Volkovi so vrhunsko uigrani timski igralci, ki v tropu skupaj lovijo, se igrajo ali počivajo. Vendar niso samo zelo socialni, so tudi skriti junaki naših gozdov. Skrbijo za zdrave populacije rastlinojedcev, da ti ne bi popolnoma obžrli gozdnega rastja. Tako zagotavljajo zdrav ter z vrstami bogat življenjski prostor. Njihova prisotnost omogoča gozdu, da lažje zadiha, saj vanj vračajo ravnovesje in življenje.
Ste vedeli? Krdelo volkov lahko v enem samem mesecu prehodi do kar 1000 kilometrov!
Veverica – spretni akrobat
Veverice so prave akrobatke med drevesnimi krošnjami. S svojimi košatimi repi in okroglimi očmi niso le prikupne na pogled, ampak igrajo tudi pomembno vlogo pri raznašanju semen. Z zakopavanjem semen, ki jih včasih ne najdejo več, posadijo veliko grmov in dreves. Svoje mladiče prinašajo na svet v drevesnih gnezdih. V teh varnih zavetjih spijo in v njih prva dva meseca življenja vzgajajo svoje mladiče.
Ste vedeli? Veverica lahko teče s hitrostjo do 20 km/h in skoči do 5 m daleč!
Divji prašič – robustni mojster preživetja
Divji prašiči so izjemno prilagodljive živali. Najdemo jih lahko v skoraj vseh gozdovih v Evropi. Med iskanjem hrane prerivajo zemljo ter tako skrbijo za njeno rahljanje in prezračevanje. Živijo v sklopu družin, skupaj tudi počivajo in spijo. Večji del dneva predremajo v tako imenovanih kotlih – to so posebna ležišča, namenjena celotni družini. Poleti se valjajo v blatu, da bi se rešili zajedavcev in se ohladili s pomočjo nanesene »blatne obloge«.
Ste vedeli? Divji prašiči lahko doseže hitrost do 48 km/h!
Ris – tihi lovec
Ogroženi ris je mojster kamuflaže in zelo tih, dober lovec. S pomočjo ostrega vida in sluha je popolnoma prilagojen za življenje v gostem gozdu. Risi lovijo predvsem v mraku, ko prežijo na ptice, zajce in druge glodavce. Varovanje ogroženih risov je izjemno pomembno, saj imajo z lovom na manjši plen v številnih gozdovih ključno vlogo pri ohranjanju zdravega naravnega ravnovesja.
Ste vedeli? Risi lahko svoj plen slišijo tudi do 70 metrov daleč.
Sova – nočna stražarka
Sove so fascinantne, ponoči aktivne ptice, ki so s svojim neslišnim letom in ostrimi čutili popolne plenilke. Podobno kot ris spadajo med ogrožene gozdne živali. Na svetu obstaja več kot 200 vrst sov. Večina je nočno aktivnih, vendar je nekaj vrst redno dejavnih tudi podnevi, na primer Snežna sova (Bubo scandiacus) ali Močvirska uharica (Asio flammeus). Skoraj vse sove so ogrožene. Glavni razlog je nenehno krčenje gozdov in hitro izginjanje njihovih domov.
Ste vedeli? Sove lahko obrnejo glavo za 270 stopinj, saj ne morejo premakniti oči!
Naši gozdovi so polni osupljivih živali, ki so skupaj ključ do zdravih gozdov. Navsezadnje tudi mi potrebujemo pragozdove in stare gozdove za življenje. Dajejo nam svež zrak, so ogromni porabniki ogljikovega dioksida in nam pomagajo v boju proti podnebni krizi (z manj izpusti lahko mi pomagamo njim)!
Škandal: Zaradi lastnega profita velike korporacije uničujejo stare gozdove in celo pragozdove povsod po svetu. Živali izgubljajo svoje domove. Pomagajte zaščititi naše in svetovne gozdove. Podpišite peticijo za njihovo rešitev!
Čeprav korporacije in vlade že leta obljubljajo konec uničevanja gozdov, vsako leto znova izginjajo stoletna drevesa – tako doma kot po svetu. Dovolj je praznih obljub! Časa za odlašanje ni več!
Pridruži se
