13.5.2025 – PIC, Greenpeace Slovenija in Umanotera pozdravljamo priporočila Komisije za preprečevanje korupcije za sprejem krovnega zakona, ki bi uredil načrtovanje in izvajanje velikih infrastrukturnih projektov ter nadzor nad njimi.
Magna, TEŠ 6 in drugi, zadnji v vrsti pa projekt JEK2. Veliki infrastrukturni projekti v slovenski javnosti redno dvigujejo prah. V postopkih načrtovanja velikih projektov smo priča manku verodostojnih podatkov in analiz, pomanjkljiv je nadzor nad njihovim izvajanjem, v medijih pa spremljamo objave o neekonomičnih vidikih projektov ter o koruptivnih ravnanjih oz. sumih nanje. Projekti, ki naj bi prinesli dobrobit državljanom in državljankam Slovenije, pod črto učinkujejo ravno nasprotno: na plečih ljudi se ustvarjajo milijardne škode, odgovorni pa za svoja ravnanja ne odgovarjajo. Denar se torej izgublja v nesmotrno načrtovanih in vodenih investicijah, medtem ko ga na področjih, kot so zdravstvo, šolstvo in dolgotrajna oskrba, primanjkuje.
PIC – Pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja, Greenpeace Slovenija in Umanotera smo skupaj z drugimi nevladnimi organizacijami v zadnjem letu vztrajno opozarjali, kako ključna je informiranost javnosti v primeru načrtovanja več deset milijardnega projekta JEK2 s strani državnega podjetja Gen Energija. Ta je tako obsežen, da bo zarezal tudi v življenja prihodnjih generacij, ki pa se o projektu sploh še ne morejo izrekati. Tudi sicer bi se volilci in volilke o projektu na sprva izsiljenem, nato pa odpovedanem referendumu lanske jeseni izrekali brez verodostojnih informaciji o naravi projekta, odgovarjali pa bi na zavajajoče vprašanje.
Aljoša Petek, PIC: “Na PIC od državnega podjetja Gen Energija po skoraj enemu letu še vedno nismo pridobili vseh informacij, ki smo jih zahtevali po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, zato smo vložili tožbo na Upravno sodišče. Pri svojih zahtevah za dostop do informacij bomo vztrajali, saj smo trdno prepričani, da morajo državna podjetja, ki delujejo v javni funkciji in so odgovorna davkoplačevalcem (Gen Energija projekt JEK2 vodi skladno s strategijo upravljanja naložb države) delovati transparentno, v javnem interesu in pod strogimi standardi nadzora. Prav tako morajo biti vse relevantne informacije, vključno s ključnimi analizami, kot je študija o potresni varnosti za lokacijo JEK2, prosto dostopne javnosti. Ta mora biti aktivno vključena v odločanje o tako velikem infrastrukturnem projektu.”
Sara Kosirnik, Greenpeace Slovenija: “Pregledno in odgovorno vodenje velikih infrastrukturnih projektov, pri katerih mora biti vsak evro javnega denarja porabljen odgovorno, smo kot civilna družba v preteklosti že večkrat zahtevali, nazadnje pri projektu JEK2. Zdaj je čas, da s sistemsko rešitvijo začnemo vračati zaupanje ljudi v javne investicije.”
Gaja Brecelj, Umanotera: “Pregled velikih infrastrukturnih projektov od osamosvojitve naprej razkriva vrsto napak in njihovih negativnih posledic. Dosedanje vlade pri teh projektih niso uspele preprečiti korupcije, vanjo so bile celo same vpletene. Skrajni čas je, da končno sistemsko uredimo to področje, infrastrukturne projekte pa načrtujemo odgovorno, transparentno in vključujoče, na osnovi realnih potreb in strateških usmeritev države. Sama narava velikih infrastrukturnih projektov zaradi njihove dolgoletne uporabe zahteva časovni horizont tudi do konca stoletja, zato si kot družba ne smemo niti ne moremo privoščiti novih ‘tešev’.”
Zato vse tri nevladne organizacije pozdravljamo priporočila, ki jih je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) naslovila na Vlado RS in Državni zbor RS in so usmerjena v sprejem krovnega zakona, ki bi celostno uredil načrtovanje in izvajanje velikih infrastrukturnih projektov ter nadzor nad njimi. Kot je zapisala KPK, s predlogom “naslavlja že zaznana sistemska korupcijska tveganja, ki izhajajo iz nepreglednosti, normativne razdrobljenosti in pomanjkljivega nadzora nad (preteklimi) investicijami državnega pomena”.
Med priporočili, ki jih je izpostavila KPK, so za nevladni sektor še posebej velikega pomena:
● objava vseh ključnih dokumentov in alternativ projekta ter njihova prosta dostopnost;
● javna razprava in sodelovanje civilne in strokovne javnosti, ki se mora začeti v zgodnjih fazah odločanja;
● obvezna vključitev nadzora stroke in civilne družbe nad velikimi infrastrukturnimi projekti.
Priporočila, ki jih je pripravila KPK, bi v obliki novega krovnega zakona predstavljala pomemben mehanizem za preprečevanje korupcijskih tveganj in izgub javnega denarja v prihodnje. Ključno je, da kot družba stopimo korak naprej in v primerih velikih infrastrukturnih projektih odločamo skupaj in na podlagi verodostojnih informacij ter da se projekti vodijo odgovorno, smotrno in transparentno – le tako bomo zagotovili, da se napake iz preteklosti ne bodo
ponovile.
