V Sloveniji načela in ukrepe za doseganje oskrbe z energijo, za povečanje energetske učinkovitosti in varčevanja z energijo ter za večjo rabo energije iz OVE določa Energetski zakon. Na podlagi tega zakona je bila leta 2015 sprejeta Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije. Sprememba je lastnikom sončnih elektrarn omogočila samooskrbo z električno energijo. S tem so investicije v sončne elektrarne postale spet veliko bolj zanimive.
Ali ste vedeli?
Za razliko od prejšnjega sistema državljanom, ki investirajo v OVE, ni več treba registrirati podjetja ali odpreti s.p.-ja. Ker se ne ustvarjajo denarni dohodki, ampak se samo obračuna električna energija, ki je oddana v omrežje in iz njega prejeta. Takšna investicija tudi ne vpliva na letno plačilo dohodnine in posledično ne vpliva na višine pokojnin, štipendij, otroških dodatkov itn.
Leta 2015 uvedba neto meritev
Za samooskrbo je predviden sistem neto meritev (net-metering), ki je zastavljen tako, da posamezniki prek svojih elektrarn pridobivajo elektriko za lastne potrebe, presežke pa brezplačno oddajajo v omrežje. Kadar sami ne proizvedejo dovolj energije, elektriko jemljejo iz omrežja. Distributer enkrat na leto obračuna porabljeno in oddano elektriko in uporabnikom zaračuna morebitno večjo porabo od proizvedene energije, medtem ko odvečno energijo od lastnikov sončne elektrarne dobi zastonj. Taka ureditev je utemeljena z ozko osredotočenostjo na samooskrbo in preprečuje postavljanje večjih sončnih elektrarn na strehah, ki bi proizvajale več energije, kot se na lokaciji v enem letu porabi.
Uredba je bila maj 2018 nadgrajena
Kljub temu da je sprejetje Uredbe pomenilo velik korak naprej pri spodbujanju investicij v samooskrbo iz OVE, pa je bila še vedno zelo omejujoča. Največja ovira je bila zahteva, da mora biti lastnik naprave za samooskrbo hkrati tudi lastnik odjemnega mesta. Z nadgradnjo uredbe je ta omejitev sedaj odpravljena, kar v praksi pomeni, da lahko male sončne elektrarne postavljajmo tudi, če nimamo primerne strehe za to. Potrebno se je le dogovoriti za najem strehe z lastnikom strehe, ki je za to primerna, lastnik pa zradi različnih razlogov ne namerava investirati v to sam. V tem primeru potem lastnik elektrarne prodaja elktriko lastniku stavbe, na kateri ta stoji.
Opravljena je tudi omejitev nazivne moči elektrarne za samooskrbo. Od maja naprej tako te omejitve ni več, ko govorimo o samooskbi. Še naprej pa ostaja omejitev koliko naprava da v omrežje. Ta ostaja pri 11kVA nazivne moči.
Investicije v obliki skupnostnih sončnih elektrarn na oddaljenih lokacijah, kjer bi posameznik, ki ne more postavitve sončne elektrarne na lastni strehi(npr. v bloku), to postavil na lokaciji, ki to omogoča (npr. na strehi garaže, skladišča, gasilskega doma) in to elektriko nato tudi koristil trenutna zakonodaja še naprej ne omogoča. Potrebne bodo spremembe, ki bi omogočile t.i. virtulani net-metering.
V skupnosti Povezani s soncem si prizadevamo za nadgradnjo zakonodaje, ki naj vsakomur omogočil samooskrbo iz čiste obnovljive energije.