#Plastika

Osvobodimo se plastike

Naš planet se duši v odpadni plastiki. Čas je, da vsi skupaj (vključno s podjetji in politiki) končamo dobo plastike za enkratno uporabo.

Pridruži se

Onesnaževanje s plastiko predstavlja grožnjo za ves planet. Zahvaljujoč pritisku ljudi z vsega sveta blagovne znamke in trgovci zdaj vedo, da morajo prevzeti odgovornost za njeno proizvodnjo. Podjetja nas vse pogosteje bombardirajo z obvestili o novih embalažah za njihove izdelke – na primer »100% reciklirana embalaža«, »izdelano iz biorazgradljive plastike« ali »trajnostna papirna embalaža«. Toda kaj zares pomenijo tovrstna prizadevanja in ali predstavljajo rešitev za krizo onesnaževanja s plastiko?

Plastično onesnaženje, ki ga je k vodi prinesel veter iz odlagališča La Crau v Franciji. © Wolf Wichmann / Greenpeace

Plastično onesnaženje, ki ga je k vodi prinesel veter iz odlagališča La Crau v Franciji.  © Wolf Wichmann / Greenpeace

Najprej samo kratek opomnik, zakaj smo se sploh znašli v takšnem položaju: zaradi plastike za enkratno uporabo, ki je predvidena za zelo kratkotrajno uporabo – celo samo za nekaj sekund – in jo nato odvržemo. Zdaj pa preverimo nekaj najpogostejših »rešitev«, ki jih oglašujejo podjetja.

  1. Papir. Na prvi pogled se izdelki iz papirja morda zdijo dobra rešitev, takšna zamenjava pa je obenem tudi enostavna za podjetja. Toda če bi velika podjetja množično prešla s plastike na papir, bi to negativno vplivalo na svetovne gozdove. Gozdovi so zaradi nevtralizacije in shranjevanja ogljika, omogočanja življenja avtohtonim skupnostim in ohranjanja edinstvene biotske raznovrstnosti ter številnih drugih ekoloških storitev ključnega pomena za zdravje okolja. Glede na trenutne pritiske na že tako ali tako omejene gozdne vire je potrebno precej večja območja zaščititi in obnoviti, ne pa jih spremeniti v hrano za našo zasvojenost z embalažo na enkratno uporabo.
  2. Bioplastika. Še en zelo nejasen trend je preusmerjanje na »bioplastiko«, kar je izraz, ki se lahko nanaša na plastiko, izdelano na biološki osnovi, na biorazgradljivo plastiko oz. na takšno, ki je primerna za kompostiranje, in lahko vključuje tudi plastiko na osnovi fosilnih goriv. Težava z bioplastiko je na dveh ravneh: prva je njen izvor, saj večina plastike na biološki osnovi izvira iz kmetijskih pridelkov, kar predstavlja konkurenco poljščinam za prehrano in na ta način ogroža zanesljivo preskrbo s hrano ter spodbuja spremembe v rabi zemljišč in emisije iz kmetijstva. Druga težave je to, kaj se zgodi, ko takšno plastiko odvržemo. Biorazgradljiva plastika se razgrajuje le pri razmerah zelo visokih temperaturah in vlažnosti, kakršne se v naravnem okolju pojavljajo le redko, če sploh. Poleg tega lahko biorazgradljiva plastika tudi razpade na manjše koščke (prav tako kot običajna plastika), ki jih lahko zaužijejo živali, in na ta način vstopi v prehranjevalni splet. Na drugi strani pa kompostirna plastika sicer popolnoma razpade, a prav tako le pod določenimi pogoji, ki jih zagotavljajo bodisi industrijski objekti za kompostiranje ali pa, redkeje, domači sistemi za kompostiranje. Večina občin nima potrebne infrastrukture, zato kompostirna plastika večinoma konča na odlagališčih ali pa jo sežigajo, s čimer ni dosti drugačna – in ne veliko boljša – od običajne plastike za enkratno uporabo.
  3. Reciklirana plastika. In nenazadnje, tu je še embalaža iz plastike, ki jo je mogoče 100% reciklirati. Pri tem gre večinoma za namene trženja pozitivne podobe, resničnost pa ni tako rožnata. Več kot 90 odstotkov vse plastike, ki ji bila kadarkoli proizvedena, ni nikoli reciklirane. Sistemi za recikliranje se ne morejo spopadati z ogromnimi količinami proizvedenih plastičnih odpadkov in tovrstni obrati so ostali preobremenjeni. Zato je veliko verjetneje, da takšna plastika konča na odlagališčih. Poleg tega pa plastike pravzaprav ne reciklirajo zares, ampak se pri tem postopku zmanjšuje njena kakovost. To pomeni, da tako predelana plastika ni več namenjena za embalažo, temveč za manj kakovostne ali cenejše izdelke, ki jih ni več mogoče reciklirati. Vsaka občina ima drugačne zmogljivosti za recikliranje različnih vrst plastike, zato vsa plastika, ki jo je mogoče reciklirati, ni tudi zares reciklirana.
Plavajoča plastika v Sredozemskem morju. © Greenpeace / Gavin Parsons

Plavajoča plastika v Sredozemskem morju.  © Greenpeace / Gavin Parsons

Žal se podjetja še ne uporabljajo teh strategij pri spopadanju s takšnimi modeli materialov za enkratno uporabo. Preprosto prehajajo iz enega materiala na drugega, a bistvo modela ostaja enako: uporabi in odvrzi, in to v velikih količinah in na globalni ravni. Podjetja še naprej proizvajajo ogromne količine odpadkov, ki jih naš planet preprosto ne more prebaviti.

Kaj je torej rešitev? Ker onesnaževanje s plastiko še naprej narašča, morajo podjetja nujno ukrepati in se preusmeriti v poslovne modele, ki ne bodo izkoriščali svetovnih virov za to, da jih spreminjajo v embalažo za enkratno uporabo.

Dan ponovnega polnjenja v Švici. © Greenpeace

Dan ponovnega polnjenja v Švici. © Greenpeace © Greenpeace

Podjetja morajo dati prednost zmanjševanju količine odpadkov, torej se izogibati temu, da odpadki sploh nastajajo, ter na področju distribucije svojih izdelkov vlagati v sisteme za ponovno uporabo in polnjenje. Določiti morajo jasne cilje za zmanjšanje količine odpadkov in predstaviti načrte za njihovo uresničevanje. Ljudje po vsem svetu že ukrepajo in zahtevajo vzpostavitev takšnih sistemov. Čas je, da temu sledijo tudi podjetja in da ponudijo resnično rešitev – ponovno uporabo.

Elvira Jiménez je vodja projektov za kampanj za plastiko pri Greenpeaceu v Španiji.

 

PREBERI VEČ:

Greenpeaceovo poročilo: Throwing away the future: How companies still have it wrong on plastic pollution “solutions”