1. V Amazonskem pragozdu utripa življenje
Amazonski deževni pragozd je eno izmed najbolj biotsko raznovrstnih območij na našem planetu. Nudi življenjski prostor približno 400 različnim vrstam sesalcev. Približno četrtina vse flore in favne živi tukaj. Na enem samem hektarju raste več drevesnih vrst kot v celi Evropi. V Amazonki je več vrst rib kot v vseh ostalih rekah po svetu. Pa vseh vrst niti še ne poznamo.
2. Pomembna podpora za ostale ekosisteme
Biotska raznovrstnost v deževnem gozdu je ključnega pomena tudi za stabilnost drugih ekosistemov v regiji, npr. Amazonski koralni greben z že ogroženimi vrstami koral, ki se nahaja pred ustjem reke Amazonke. Ti sistemi so soodvisni in spremembe v deževnem gozdu neposredno vplivajo na sosednje ekosisteme.
3. Močno napolnjena shramba
Več kot 10.000 vrst rastlin nudi sestavine za zdravila, kozmetiko ali biološki nadzor nad škodljivci. Gozd nam prav tako nudi hrano kot so npr. acai jagode, gvarana in brazilski oreščki.
4. Proizvaja velike količine vode
Eno samo drevo s premerom krošnje 10 metrov vsak dan izda v atmosfero več kot 300 litrov vode. To je skoraj dvakrat več kot vsak dan porabi prebivalec Brazilije. T.i. »leteče reke« – dežni oblaki, ki so napolnjeni z Amazonsko vodo – prenašajo vlago v številne predele Južne Amerike.
5. Najpomembnejši zaveznik v boju zoper podnebne krize
Amazonski deževni pragozd in njegova velika reka ustvarjajo svoje podnebje, ki v zameno regulira globalno podnebje. S sproščanjem vode v atmosfero vpliva na količino in pojav dežja v drugih krajih. V zemlji in drevesih pa je shranjeno toliko CO2 kot ga ljudje proizvedemo v desetih letih.
Človeštvo potrebuje Amazonski pragozd za svoje preživetje. Ampak velikanske kmetijske farme so že uničile skoraj 20 odstotkov deževnega gozda. Za kratkoročne dobičke brez problema posekajo stoletja stara drevesa. Sedaj je na nas, da gozd zaščitimo pred nadaljnjim uničenjem.
Podpišite peticijo »Zaščitimo Amazonski pragozd«!
