Rainbow Warrior Near the Queensland Coast. © Tom  Jefferson / Greenpeace
Want to do more?
#Greenpeace Doniraj

Greenpeace ne sprejema finančnih sredstev inštitucij EU, vlad, korporacij ali političnih strank - naše delo je mogoče le zaradi donacij posameznikov.

Pridruži se ×

26. aprila 1986 zgodaj zjutraj je eksplodiral št. 4 v jedrski elektrarni Černobil, v Ukrajini. To je povzročilo nekaj, kar so Združeni narodi poimenovali “največja okoljska katastrofa v zgodovini človeštva”.

Černobil je bila nesreča, za katero je industrija jedrske energije trdila, da se ne more nikdar zgoditi.

25 let kasneje nas je jedrska nesreča v mestu Fukušima na Japonskem spomnila, da tveganje ponovne nesreče kot je bila v Černobilu še vedno obstaja, do nje lahko pride kjer koli se uporablja jedrska energija.

Dolgožive radionuklide, ki so se sproščale v zrak po nesreči v Černobilu pomenijo, da se katastrofa nadaljuje – 30 let kasneje. Še vedno vpliva na življenja milijonov ljudi.

Tukaj je navedenih 15 dejstev, ki jih morda še niste vedeli o katastrofi:

1. Pred več kot 30-imi leti je reaktor 4 eksplodiral v jedrski elektrarni v Černobilu, v Ukrajini. Skoraj pet milijonov ljudi še vedno živi na prizadetih območjih.

Local Family with Wagon of Potatoes in Ukraine. © Denis  Sinyakov / Greenpeace
Družina z vozom za krompir v Ukrajini. © Denis Sinyakov / Greenpeace

2. Količina radioaktivnega sevanja, ki je bila izpuščena v ozračje je približno 200-krat višja od celotne emisije atomskih bomb, ki sta zadeli mesti Nagasaki in Hirošima.

Chernobyl Nuclear Disaster Locations. © Greenpeace / Steve Morgan
Ostanki vrtca v mestu Pripjat. © Greenpeace / Steve Morgan

3. Ljudje v najbližjem mestu Pripjat so bili evakuirani šele dva dni po nesreči. V tem času so bili številni že izpostavljeni visokim stopnjam sevanja.

Life in the 30 km Zone of Chernobyl. © Jan Grarup / Noor / Greenpeace
Življenje v varni coni, ki zajema 3 km okoli Černobila. © Jan Grarup / Noor / Greenpeace

4. Radioaktivni dež je padal vse do Irske. Ukrajina, Belorusija in Rusija so bile najbolj prizadete države. 63 odstotkov radioaktivnih padavin iz Černobila je zadelo njih.

Decontamination Centre in Pripyat. © Clive Shirley / Signum / Greenpeace
Center za dekontaminacijo v Pripjatu.. © Clive Shirley / Signum / Greenpeace

5. Ker so mesto Pripjat zaradi zelo visokih stopenj sevanja ljudje zapustili, so volkovi, divji konji, bobri, divji prašiči in druge živali naselile mesto.

Wild Horses in Pripyat. © Vaclav Vasku / Greenpeace
Divji konji v Pripjatu. © Vaclav Vasku / Greenpeace

6. Živali, ki živijo v varni coni, ki obkroža jedrsko elektrarno v Černobilu (3 km) imajo višjo smrtnost, povečane genske mutacije in zmanjšano rodnost.

Stray Dog in Pripyat. © Vaclav Vasku / Greenpeace
Potepuški pes v Pripjatu. © Vaclav Vasku / Greenpeace

7. Mislili bi si, da so bili preostali reaktorji v Černobilu prav tako takoj izključeni. Ampak namesto tega je bilo delovanje preostalih treh reaktorjev v jedrski elektrarni ponovno zagnano in vodeno še nadaljnjih 13 let, vse dokler jih niso trajno izključili leta 2000.

Reactor 1 and 2 at Chernobyl Nuclear Plant. © Greenpeace / Stefan Füglister
Reaktor 1 in 2 v jedrski elektrarni v Černobilu. Slika je bila posneta leta 1997. © Greenpeace / Stefan Füglister

8. Še vedno so prisotne radioaktivne snovi, inkapsulirane v razpadajoč cementni sarkofag, ki so ga zgradili čez reaktor po nesreči. Trenutno gradijo novo trdo lupino čez obstoječ sarkofag. Ampak zdržala naj bi zgolj 100 let.

Chernobyl 30 Years After the Nuclear Disaster. © Denis  Sinyakov / Greenpeace
Nov gromozanski sarkofag, ki bo zaprl uničen reaktor. © Denis Sinyakov / Greenpeace

9. Gozd v bližini katastrofe je dobil ime “rdeč gozd,” po tem, ko je visoka stopnja sevanja ubila drevesa in pustila za sabo le velika območja bledo rdečega mrtvega bora.

Measuring Radiation at the Red Forest in Pripyat. © Vaclav Vasku / Greenpeace
Merjenja radioaktivnosti v “rdečem gozdu” v Pripjatu. © Vaclav Vasku / Greenpeace

10. Jedrska industrija in vlade Ukrajine, Rusije in Belorusije želijo zapraviti milijarde za nove jedrske projekte, medtem ko zanemarjajo svojo odgovornost, da bi podpirali tiste, ki so preživeli nesrečo v Černobilu. Zmanjšujejo posledice nesreče in zmanjšujejo stiske, s katerimi morajo ljudje v okolici Černobila živeti.

Child Playing in Drosdyn Village. © Jan Grarup / Noor / Greenpeace
Življenje v vasici Drosdyn 200 km zahodno od Černobila. Zaradi kisle zemlje je vse kar raste tu onesnaženo z radioaktivnimi delci. © Jan Grarup / Noor / Greenpeace

11. Sedaj lahko rezervirate tudi izlet v Černobil! Turistične agencije organizirajo dnevne izlete v zapuščeno mesto Pripjat, ki se nahaja prav ob uničeni jedrski elektrarni.

Chernobyl 30 Years After the Nuclear Disaster. © Denis  Sinyakov / Greenpeace
30 let po jedrski katastrofalni nesreči Černobil je Greenpeace ponovno obiskal reaktor 4 in nov, t.i. “New Safe Confinement” (Nova varna zaščitna zgradba). © Denis Sinyakov / Greenpeace

12. Pripjat je močno okuženo mesto in bo ostalo zapuščeno, saj je na tem območju moč najti ostanke nevarnega plutonija, snovi, ki ima razpolovni čas 24.000 let!

Abandoned City of Pripyat in Ukraine. © Denis  Sinyakov / Greenpeace
Zapuščeno mesto Pripjat v Ukrajini.  © Denis Sinyakov / Greenpeace

13. Sevanje je bilo tako močno, da se je barva oči gasilca Vladimirja Pravika spremenila iz rjave v modro.

Abandoned Hospital in Pripyat. © Vaclav Vasku / Greenpeace
Zapuščena bolnišnica v Pripjatu.  © Vaclav Vasku / Greenpeace

14. Švedska je bila prva država, ki je obvestila svet o nesreči, po tem, ko je vlada Sovjetske zveze prvotno na skrivaj prikrila nesrečo.

Deserted City of Pripyat. © Clive Shirley / Signum / Greenpeace
Zapuščeno mesto Pripjat. Jedrska elektrarna v ozadju. © Clive Shirley / Signum / Greenpeace

15. Na prizadetih območjih nesreča v Černobilu vpliva na vse aspekte človeških življenj. Sevanje iz jedrske elektrarne Černobil lahko najdemo v hrani, ki jo jedo, v mleku in vodi, ki ju pijejo, v šolah, parkih in otroških igriščih ter v gozdovih, iz katerih pridobivajo les, ki ga porabijo za kurjavo, da jim je toplo.

Resident Sells Local Produce in Russian Market. © Denis  Sinyakov / Greenpeace
Prebivalci, ki prodajajo izdelke na lokalni ruski tržnici. © Denis Sinyakov / Greenpeace