Zlahka je razumeti, zakaj smo ljudje odvisni od narave, da preživimo: za hrano potrebujemo pitno vodo, čist zrak ter rastline in živali. Toda le narava okoli nas ni dovolj – potrebujemo naravni svet, ki je bujen, kompleksen, odporen na motnje in poln raznolikosti, čemur pravimo biodiverziteta ali biotska raznovrstnost.
Biodiverziteta je širok in večplasten koncept, vendar preprosto rečeno pomeni pestrost življenja na Zemlji – od bakterij do bonobov in od amebe do človeka – oblike življenja na našem planetu so res neverjetno raznolike. 
Odnosi in povezave živega sveta ustvarjajo “mrežo življenja”, ki jo lahko razumemo kot varnostno mrežo, ki pomaga zagotoviti preživetje in dobro počutje vseh živih bitij na tem planetu, vključno z ljudmi. Ko so v ravnovesju vsi ti organizmi delujejo skupaj, da čistijo našo vodo in naš zrak, vzdržujejo našo zemljo, uravnavajo podnebje, ustavijo izbruhe bolezni, reciklirajo hranila in nam zagotavljajo hrano. In kaj se zgodi, ko neka vrsta izgine? To je tako, kot da se prereže nit v ‘’mreži življenja’’, kar pusti luknje v varnostni mreži planeta.
To ‘’mrežo življenja’’ lahko ponazorimo na enostavnem primeru: žuželke oprašujejo rastline. Drevesa dajejo domovanje živalim. Manjše živali so hrana večjim živalim. Bakterije razkrajajo odmrlo listje in snovi, ki pri tem nastanejo, dajejo zemlji rodovitnost. Rastline so hrana rastlinojedcem in proizvajajo kisik, brez katerega ne more preživeti skoraj nobeno bitje.
Ena takih niti, ki je že zelo natrgana, so Karpatski gozdovi – že več stoletij eno največjih zatočišč za prostoživeče živali v Evropi. Tam živi več tisoč vrst, kot so medvedi volkovi, risi, bizoni in planinski orli. Gozdarstvo je bilo v zadnjih desetletjih usmerjeno v neodgovorno pridobivanje in izkoriščanje lesa, kar pa je privedlo do izgube številnih območij zelo dragocenih gozdov, poleg tega pa so gozdovi postali tudi občutljivi na naravne motnje, kot so močni vetrovi in namnožitve podlubnikov.
Trenutno smo v Greenpeace-u aktivno vključeni v kampanjo za zaščito Karpatskih gozdov. Prav zdaj, ko to berete, tem gozdovom grozi uničenje. Pravzaprav je vsako uro posekanih za pet nogometnih igrišč veliko območje Karpatskih gozdov.
Predvsem zaradi človeških pritiskov planet izgublja rastlinske in živalske vrste z alarmantno hitrostjo, ki naj bi bila primerljiva samo z množičnim izumrtjem pred 65 milijoni let. Danes ostaja nedotaknjenih, tj. brez človeških pritiskov, zgolj 15 % svetovnih gozdov in 3 % svetovnih oceanov!
Pravkar se je zaključila 15. konferenca Združenih narodov o biotski raznovrstnosti, COP15, kjer je bilsprejet je bil Globalni okvir Združenih narodov za biotsko raznovrstnost Kunming-Montreal z ciljem zaščite vsaj 30 % kopnega in morja do leta 2030 (t.i. cilj 30 x 30).
V Greenpeace-u smo se zavzemali za vključitev popolne zaščite kopenskih in vodnih območij in za vključitev zahteve “brez izvajanja škodljivih dejavnosti” na zaščitenih območjih.
Sprejeti sporazum ne vključuje naših zahtev, zato smo zaskrbljeni, kako resno svetovno voditelji mislijo z zaščito narave. Že februarja prihodnje leto se pričenjajo nova pogajanja za zaščito morskih ekosistemov v okviru Konference Združenih narodov o oceanih, ki jih bomo budno spremljali in voditeljem gledali pod prste.
Ne smemo tvegati uničenja ‘’mreže življenja’’, katere del smo tudi ljudje. Če uničimo naravo, bo s tem uničena tudi naša prihodnost. Varovanje biodiverzitete je pravzaprav … varovanje nas samih.