Ob prihajajoči 50. obletnici organizacije Greenpeace se spominjamo tudi številnih kampanj in dosežkov, ki jih je Greenpeaceova ekipa skupaj s številnimi podporniki in prostovoljci dosegla v Sloveniji.
V več kot 10 letih se je nabralo kar nekaj pomembnih trenutkov, izpostavljamo pa le tiste najbolj odmevne.
Začetki Greenpeacea v Sloveniji segajo v leto 2007. S prvimi aktivnostmi smo pričeli le nekaj mesecev preden je Slovenija prevzela mesto predsedujoče Svetu EU. Naš prvi projekt je bil osredotočen prav na slovensko predsedovanje EU in izvajali smo ga skupaj s slovensko nevladno organizacijo Umanotera. Že od začetka smo del širše regijske skupnosti Greenpeace Srednja in Vzhodna Evrope s sedežem na Dunaju v Avstriji. Pri našem delu smo tako še posebej v tesnem stiku s sedmimi državami v naši regiji (Avstrija, Bolgarija, Hrvaška, Madžarska, Poljska, Romunija in Slovaška).
Poskušamo biti aktivni na mnogih področjih, vendar pri našem delu prevladujejo problematike, povezane s podnebnimi spremembami in energetskih prehodom (tranzicijo od fosilnih k obnovljivim virom energije). To sta področji, na katerih smo bili v zadnjem desetletju najbolj proaktivni.
Poglejmo si nekaj trenutkov iz zadnjega desetletja našega dela.
2011
V tem letu smo organizirali vseslovensko turnejo »Za čisto energijo«, na kateri so lahko državljanke in državljani izrazili podporo čisti energiji za Slovenijo. Ustavljali smo se v več krajih po celi Sloveniji, kjer smo mimoidočim omogočili, da so izrazili svojo podporo obnovljivim virom energije. Glavni namen turneje je bil poslati signal našim politikom, da moramo v Sloveniji spremeniti smer na tem področju.
2012
To leto je zaznamoval predvsem danes najbolj odmeven infrastrukturni projekt v državi – gradnja premogovnega bloka TEŠ 6. Večino časa in energije smo usmerjali v seznanjanje odločevalcev in javnosti z mnogimi škodljivimi posledicami projekta TEŠ 6. Že takrat je bilo kristalno jasno, da so bili kriteriji, ki so pogojevali izdajo državnega poroštva, za TEŠ 6, nedosegljivi. Obenem ni bilo dvoma, da bo TEŠ 6 ob zagonu ustvarjal finančno izgubo. Naše osrednje sporočilo je bilo: projekt TEŠ 6 nikakor ne sme začeti z obratovanjem!
Skupina organizacij in posameznikov, združenih v pobudi Še je čas!, smo tako na novinarski konferenci predstavili zaskrbljujoče izsledke raziskave, ki je nastala pod okriljem Greenpeacea Slovenija: »Družbeni strošek energije iz Šoštanja – posledice kurjenja lignita za zdravje ljudi in narodno gospodarstvo« o posledicah kurjenja lignita za zdravje ljudi in državno gospodarstvo.
Na Državni zbor smo preko koalicije Ustavimo TEŠ 6 naslovili vrsto strokovnih dokumentov, iz katerih je bilo zelo jasno razvidno, da se je trenutno stanje projekta dalo napovedati že takrat. Od parlamenta smo jasno zahtevali, da odstopi od državnega poroštva za TEŠ 6, saj niso bili izpolnjeni vsi pogoji, ki so navedeni v zakonu.
Naš boj za opuščanje premoga se je nadaljeval tudi z opozorilno akcijo, v kateri so Greenpeaceovi aktivisti pred stavbo sedeža družbe Holding Slovenske elektrarne (HSE) pozvali vodstvo družbe, da naj ne potrdi načrtov Termoelektrarne Trbovlje (TET). Ta je namreč načrtovala za proizvodnjo električen energije uporabljati premog še nadaljnjih trideset let!
2013
Aprila se je prvič v Sloveniji zasidrala Greenpeaceova ladja, Arctic Sunrise. Ladja je plula na turneji v podporo evropskim trajnostnim ribičem. Namen turneje je bilo poslati sporočilo odločevalcem v Sloveniji in EU, da je trajnostni ribolov edini način za zagotovitev zdravih morij z obiljem rib in dolgoročno uspešno ribištvo. Ob zaključku turneje, ki je sovpadala z začetkom zadnje faze pogajanj za reformo skupne ribiške politike EU, je Greenpeace evropskim ministrom in poslancem predal več kot 100.000 papirnatih ladjic,ki so jih podpisali ljudje z vse Evrope v podporo trajnostnemu ribolovu.
2014
Julija se v koprskem pristanišču zasidrala še ena izmed Greenpeacovih ladij, znamenita Rainbow Warrior III. Jadrnica je plula na turneji po Sredozemlju in Jadranskem morju z namenom promocije obnovljivih virov energije. V Kopru so se na njenem krovu zbrali predstavniki slovenske politike, zelenega gospodarstva in civilne družbe, da bi med drugim spregovorili o investicijah v obnovljive vire energije.
2015
Naše delo je zopet zaznamoval boj proti fosilnim gorivom. Po izraženi nameri hrvaške vlade, da bi v njihovem delu Jadranskega morja pričeli z raziskovalnim vrtanjem nafte, smo se pridružili hrvaškim kolegom in se povezali v koalicijo nevladnih organizacij »S.O.S. za Jadran«. S tem smo smo tudi slovenski javnosti omogočili, da se pridruži v boju za zaščito našega skupnega Jadranskega morja.
V okviru te kampanje smo izvedli številne aktivnosti – v zgolj treh tednih nam je uspelo zbrati več kot 10.000 podpisov podpore proti črpanju nafte.
Julija je sledila odmevna akcija v Piranu, kjer smo na obzidje Župnijske cerkve Sv. Jurija v podporo zaščiti Jadrana predvajali različna sporočila. S tem smo pozivali države v regiji, naj razvijejo program zaščite skupnega morja in investirajo v izkoriščanje sončne energije.
V svojih zahtevah smo bili uspešni, saj sta naftni družbi Marathon Oil in OMV nato prekinili z raziskovanjem in izkoriščanjem nafte in plina na Jadranu.
2016
V tem letu smo se prvič pridružili mednarodni Greenpeaceovi kampanji Detoxify my fashion, katere namen je preprečiti uporabo nevarnih kemikalij v procesih proizvodnje oblačil. V okviru kampanje smo javnost opozarjali na izsledke poročila »Puščanje sledi. Skrite nevarne kemikalije v opremi za dejavnosti na prostem«. Greenpeace za namen raziskave testiral 40 izdelkov, ki so bili kupljeni v 19 različnih državah, tudi v Sloveniji. Nevarne kemikalije niso bile najdene le v oblačilih, temveč tudi v čevljih, šotorih, nahrbtnikih, vrveh in celo v spalnih vrečah.
2017
Največja aktivnost tega leta je bila organizacija podnebnega shoda Break free v zahtevo opuščanja fosilnih goriv. Shod je bil del globalnega podnebnega gibanja Break free, ki je potekalo v marcu in je z več kot 100 akcijami po svetu od političnih voditeljev zahtevalo hitro in odgovorno opuščanje fosilnih goriv. V Sloveniji je gibanje Break free prejelo veliko podporo. Skupen poziv takratnemu predsedniku Vlade RS dr. Miru Cerarju je podprlo več kot 70 organizacij civilne družbe in več kot 5000 posameznikov.
2018
V tem letu smo največ časa namenili osveščanju javnosti in odločevalcev o pomenu in prednostih obnovljivih virov energije (OVE), zlasti sončne energije. Skupaj s Focusom, društvom za sonaraven razvoj in Skupnostjo občin Slovenije smo si dlje časa prizadevali za zakonsko vpeljavo možnosti za skupnostno samooskrbe z električno energijo iz OVE. To preprosto pomeni, da smo predlagali spremembe, ki bi večjemu številu ljudi omogočile, da sodelujejo pri proizvajanju čistejše energije. Skupina ljudi (odjemalcev) znotraj iste transformatorske postaje (TP) se bi namreč lahko povezala in npr. postavila skupno sončno elektrarno na strehi bližnjega občinskega vrtca.
V prizadevanjih smo bili uspešni – Vlada RS je v začetku naslednjega leta sprejela prenovljeno Uredbo o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije, ki večjemu številu ljudi omogoča, da sodelujejo pri proizvajanju čistejše energije.
2019
Tekom naših destih let smo se pridruževali različnim mendarodnih kampanjam – nedavno tudi kampanji proti plastiki za enkratno uporabo, v kateri smo pozivali korporacijo Nestlé, naj konča svojo odvisnost od plastike za enkratno uporabo in prevzame svoj del odgovornosti za reševanje problema onesnaženosti. Aktivisti so se zbrali v različnih mestih po svetu pred pisarnami mednarodne korporacije, tudi v Sloveniji smo obiskali sedež podjetja Nestlé v Ljubljani.
Naslednja odmevnejša akcija se je zgodila sredi vročega poletja. Naši aktivisti so na enega izmed hladilnih stolpov največje premogovne elektrarne v Sloveniji – TEŠ – projicirali planet Zemlja v plamenih z napisi »Zvoni nam«, »To je podnebna kriza«, »Brez premoga«. S projekcijo so aktivisti pozvali Vlado Marjana Šarca, naj prepozna podnebno krizo kot nacionalno krizo,nemudoma ukrepa in razglasi konec premoga najkasneje leta 2030.
2020
V t.i. ‘’korona letu’’ smo tudi mi morali prilagoditi naše aktivnosti vsem omejitvam, povezanim z epidemijo Covida-19. Naše delo se je preselilo v domače pisarne, vseeno pa smo politike opozarjali na pomembnost zelenega okrevanja gospodarstva po zdravstveni krizi. Pripravili smo celovit in obširen seznam nabor predlogov, s katerimi smo od Vlade RS zahtevali, da milijarde, ki se stekajo v zagon gospodarstva uskladi z ukrepi, ki bodo vodili k nujnemu zniževanju emisij toplogrednih plinov in nas zaščitili pred grožnjami, povezanimi s podnebnimi spremembami. Našemu spletnemu pozivu, naslovljenemu na Vlado RS, se je pridružilo skoraj 7000 posameznikov. Na “ozelenitev” Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost smo opozorili tudi z nepričakovanim gostom pred vrati Vlade RS.
V okviru naših prizadevanj za energetsko tranzicijo od fosilnih k obnovljivim virom energije smo organizirali tudi spletno konferenco “Critically examining nuclear as a (false) climate solution”. Na konferenci so sodelovali ugledni mednarodni strokovnjaki, ki so z različnih vidikov kritično ovrednotili vlogo novih jedrskih gradenj kot pri reševanju podnebne krize.
2021
Letos smo bili priča največjemu okoljskemu uspehu civilne družbe v samostojni Sloveniji – zavrnitev spornih sprememb zakona o vodah na referendumu. Pridružili smo referendumski kampanji Za pitno vodo, v kateri smo sodelovali s številnimi organizacijami – med njimi Inštitut 8. marec, Eko krog, Smetumet, Umanotera, Cipra Slovenija idr. K celotnemu angažmaju in mobilizaciji volilcev smo prispevali tudi s svojimi aktivnostmi.
Skoraj vsa zadnja leta vztrajno ponavljamo zahtevo, da mora Slovenija opustiti premog do leta 2030, kot nam to veleva podnebna znanost.
V pričakovanju javne razprave o opuščanju premoga v Sloveniji smo organizirali mednarodno spletno konferenco End of Coal: Climate Crisis, EU Policies and Economic Trends.
Pri pripravi tega zapisa smo se tudi sami spomnili na številne bolj ali manj odmevne kampanje. V več kot desetletju se jih je nabralo res veliko, na katere smo ponosni. Veliko dela pa je tudi takega, ki nima večjega javnega odmeva oz. se njegovih rezultatov ne vidi na kratek rok. Ampak nekaj drži – politikom in podjetjem res ne damo miru! Priznamo pa, da smo se kdaj tudi kje zataknili, padli, se pobrali in šli naprej. Jasno pa je nekaj – vsega tega nikakor ne bi mogli doseči brez vseh naših podpornikov, ki nam omogočate, da smo v naših zahtevah in prizadevanjih glasni in neodvisni. Skupaj z vašo podporo bomo tako delovali še naprej.
Postanite naš mesečni donator ter omogočite naše nadaljno delo in podprite kampanje za zaščito okolja!
Greenpeace ne sprejema finančnih sredstev inštitucij EU, vlad, korporacij ali političnih strank – naše delo je mogoče le zaradi donacij posameznikov.